Življenje išče pot

VEČ ...|5. 1. 2024
Nauk islama nasprotuje zakonu o prostovoljnem končanju življenja s pomočjo

Eden od temeljev vsake religije je morala oz. etika, ki v islamu prepoveduje aktivno končanje življenja. Več o tem je pojasnij mufti islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nevzet Porić.

Nauk islama nasprotuje zakonu o prostovoljnem končanju življenja s pomočjo

Eden od temeljev vsake religije je morala oz. etika, ki v islamu prepoveduje aktivno končanje življenja. Več o tem je pojasnij mufti islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nevzet Porić.

paliativna oskrbaislamska skupnostmorala in etika

Življenje išče pot

Nauk islama nasprotuje zakonu o prostovoljnem končanju življenja s pomočjo

Eden od temeljev vsake religije je morala oz. etika, ki v islamu prepoveduje aktivno končanje življenja. Več o tem je pojasnij mufti islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nevzet Porić.

VEČ ...|5. 1. 2024
Nauk islama nasprotuje zakonu o prostovoljnem končanju življenja s pomočjo

Eden od temeljev vsake religije je morala oz. etika, ki v islamu prepoveduje aktivno končanje življenja. Več o tem je pojasnij mufti islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nevzet Porić.

s. Meta Potočnik

paliativna oskrbaislamska skupnostmorala in etika

Življenje išče pot

VEČ ...|3. 1. 2024
Zdravnik dr. Daniel Grabar: veliko umirajočih sem pospremil na zadnjo pot

Večkrat smo že poročali o naporih posameznikov in različnih združenj za več kulture življenja v naši družbi, ki se sooča s težnjami po prostovoljnem končanju življenja, ki bi bilo vpisano celo v zakonodajo. Tokrat smo slišali stališči predstavnika judovske skupnosti Borisa Čerina-Levija in binkoštne skupnosti Daniela Grabarja.

Zdravnik dr. Daniel Grabar: veliko umirajočih sem pospremil na zadnjo pot

Večkrat smo že poročali o naporih posameznikov in različnih združenj za več kulture življenja v naši družbi, ki se sooča s težnjami po prostovoljnem končanju življenja, ki bi bilo vpisano celo v zakonodajo. Tokrat smo slišali stališči predstavnika judovske skupnosti Borisa Čerina-Levija in binkoštne skupnosti Daniela Grabarja.

paliativna oskrbaumirajočiskupna izjava

Življenje išče pot

Zdravnik dr. Daniel Grabar: veliko umirajočih sem pospremil na zadnjo pot

Večkrat smo že poročali o naporih posameznikov in različnih združenj za več kulture življenja v naši družbi, ki se sooča s težnjami po prostovoljnem končanju življenja, ki bi bilo vpisano celo v zakonodajo. Tokrat smo slišali stališči predstavnika judovske skupnosti Borisa Čerina-Levija in binkoštne skupnosti Daniela Grabarja.

VEČ ...|3. 1. 2024
Zdravnik dr. Daniel Grabar: veliko umirajočih sem pospremil na zadnjo pot

Večkrat smo že poročali o naporih posameznikov in različnih združenj za več kulture življenja v naši družbi, ki se sooča s težnjami po prostovoljnem končanju življenja, ki bi bilo vpisano celo v zakonodajo. Tokrat smo slišali stališči predstavnika judovske skupnosti Borisa Čerina-Levija in binkoštne skupnosti Daniela Grabarja.

s. Meta Potočnik

paliativna oskrbaumirajočiskupna izjava

Nedeljski klepet

VEČ ...|2. 7. 2023
Evtanazija

V julijskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Metka Klevišar, tema pogovora pa evtanazija. V pogovoru med drugim naša gostja pove, kako pomembno je, da ostanemo ob trpečem človeku, pa čeprav je to zelo težko in kako pomembno se je pogovarjati tudi o temah, povezanih s smrtjo.

Evtanazija

V julijskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Metka Klevišar, tema pogovora pa evtanazija. V pogovoru med drugim naša gostja pove, kako pomembno je, da ostanemo ob trpečem človeku, pa čeprav je to zelo težko in kako pomembno se je pogovarjati tudi o temah, povezanih s smrtjo.

pogovordružbaMetka Klevišarpaliativna oskrbastarejšibolnikiumirajoči

Nedeljski klepet

Evtanazija

V julijskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Metka Klevišar, tema pogovora pa evtanazija. V pogovoru med drugim naša gostja pove, kako pomembno je, da ostanemo ob trpečem človeku, pa čeprav je to zelo težko in kako pomembno se je pogovarjati tudi o temah, povezanih s smrtjo.

VEČ ...|2. 7. 2023
Evtanazija

V julijskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Metka Klevišar, tema pogovora pa evtanazija. V pogovoru med drugim naša gostja pove, kako pomembno je, da ostanemo ob trpečem človeku, pa čeprav je to zelo težko in kako pomembno se je pogovarjati tudi o temah, povezanih s smrtjo.

Damijana Medved

pogovordružbaMetka Klevišarpaliativna oskrbastarejšibolnikiumirajoči

Življenje išče pot

VEČ ...|24. 8. 2022
Primer Vincenta Lamberta je znamenje, da Evropa izgublja moralni kompas

Tudi tokrat smo odprli etično in moralno temo o tanki meji med evtanazijo in odklopom z aparatov. Naš gost je bil moralni teolog dr. Gabriel Kavčič, ki ga sprašujem o ravnanju svojcev v primeru Francoza Vincenta Laberta, ki so leta 2019 odklopili z aparatov. Vincent je bil v vegetativnem stanju z nizko stopnjo zavesti. Dihal je sam, a so mu odtegnili intravenozno hranjenje. Njegov primer se je tako znašel v središču razprave o pravici do dostojanstvene smrti.

Primer Vincenta Lamberta je znamenje, da Evropa izgublja moralni kompas

Tudi tokrat smo odprli etično in moralno temo o tanki meji med evtanazijo in odklopom z aparatov. Naš gost je bil moralni teolog dr. Gabriel Kavčič, ki ga sprašujem o ravnanju svojcev v primeru Francoza Vincenta Laberta, ki so leta 2019 odklopili z aparatov. Vincent je bil v vegetativnem stanju z nizko stopnjo zavesti. Dihal je sam, a so mu odtegnili intravenozno hranjenje. Njegov primer se je tako znašel v središču razprave o pravici do dostojanstvene smrti.

duhovnostsvetovanjepaliativna oskrba hudo bolnihprimer Vincent Lambertodtegnitev vode in hrane je umor

Življenje išče pot

Primer Vincenta Lamberta je znamenje, da Evropa izgublja moralni kompas

Tudi tokrat smo odprli etično in moralno temo o tanki meji med evtanazijo in odklopom z aparatov. Naš gost je bil moralni teolog dr. Gabriel Kavčič, ki ga sprašujem o ravnanju svojcev v primeru Francoza Vincenta Laberta, ki so leta 2019 odklopili z aparatov. Vincent je bil v vegetativnem stanju z nizko stopnjo zavesti. Dihal je sam, a so mu odtegnili intravenozno hranjenje. Njegov primer se je tako znašel v središču razprave o pravici do dostojanstvene smrti.

VEČ ...|24. 8. 2022
Primer Vincenta Lamberta je znamenje, da Evropa izgublja moralni kompas

Tudi tokrat smo odprli etično in moralno temo o tanki meji med evtanazijo in odklopom z aparatov. Naš gost je bil moralni teolog dr. Gabriel Kavčič, ki ga sprašujem o ravnanju svojcev v primeru Francoza Vincenta Laberta, ki so leta 2019 odklopili z aparatov. Vincent je bil v vegetativnem stanju z nizko stopnjo zavesti. Dihal je sam, a so mu odtegnili intravenozno hranjenje. Njegov primer se je tako znašel v središču razprave o pravici do dostojanstvene smrti.

s. Meta Potočnik

duhovnostsvetovanjepaliativna oskrba hudo bolnihprimer Vincent Lambertodtegnitev vode in hrane je umor

Svetovalnica

VEČ ...|2. 11. 2018
Človeka dostojen zaključek življenja ni privilegij

Na dan, ko se spominjamo vernih rajnih, je prav, da ne pozabimo tistih, ki so še ob nas. Poslanstvo Ljubhospica je ljudem lajšati moteče simptome bolezni in zagotavljati polnost življenja do konca. O spremljanju umirajočih, njihovih možnostih znotraj Hiše Ljubhospic, o pomenu podpore svojcev in drugih bližnjih je spregovorila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink.

Človeka dostojen zaključek življenja ni privilegij

Na dan, ko se spominjamo vernih rajnih, je prav, da ne pozabimo tistih, ki so še ob nas. Poslanstvo Ljubhospica je ljudem lajšati moteče simptome bolezni in zagotavljati polnost življenja do konca. O spremljanju umirajočih, njihovih možnostih znotraj Hiše Ljubhospic, o pomenu podpore svojcev in drugih bližnjih je spregovorila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink.

družbapaliativna oskrbaumirajočisvetovanje

Svetovalnica

Človeka dostojen zaključek življenja ni privilegij
Na dan, ko se spominjamo vernih rajnih, je prav, da ne pozabimo tistih, ki so še ob nas. Poslanstvo Ljubhospica je ljudem lajšati moteče simptome bolezni in zagotavljati polnost življenja do konca. O spremljanju umirajočih, njihovih možnostih znotraj Hiše Ljubhospic, o pomenu podpore svojcev in drugih bližnjih je spregovorila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink.
VEČ ...|2. 11. 2018
Človeka dostojen zaključek življenja ni privilegij
Na dan, ko se spominjamo vernih rajnih, je prav, da ne pozabimo tistih, ki so še ob nas. Poslanstvo Ljubhospica je ljudem lajšati moteče simptome bolezni in zagotavljati polnost življenja do konca. O spremljanju umirajočih, njihovih možnostih znotraj Hiše Ljubhospic, o pomenu podpore svojcev in drugih bližnjih je spregovorila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink.

Blaž Lesnik

družbapaliativna oskrbaumirajočisvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|8. 5. 2018
Vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink

Tokrat smo se posvetili paliativni oskrbi. Gre za oskrbo oseb, ki imajo kronično neozdravljivo bolezen in jim njihove življenjske funkcije hitro pešajo. Svojcev, ki bi zanje skrbeli, nimajo na razpolago, v bolnišnicah marsikje oddelkov zanje ni, zato je edina pot hiša Hospic. V našem studiu bo gostja Tatjana Fink iz Ljubhospica v Ljubljani.

Vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink

Tokrat smo se posvetili paliativni oskrbi. Gre za oskrbo oseb, ki imajo kronično neozdravljivo bolezen in jim njihove življenjske funkcije hitro pešajo. Svojcev, ki bi zanje skrbeli, nimajo na razpolago, v bolnišnicah marsikje oddelkov zanje ni, zato je edina pot hiša Hospic. V našem studiu bo gostja Tatjana Fink iz Ljubhospica v Ljubljani.

paliativna oskrba

Svetovalnica

Vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink
Tokrat smo se posvetili paliativni oskrbi. Gre za oskrbo oseb, ki imajo kronično neozdravljivo bolezen in jim njihove življenjske funkcije hitro pešajo. Svojcev, ki bi zanje skrbeli, nimajo na razpolago, v bolnišnicah marsikje oddelkov zanje ni, zato je edina pot hiša Hospic. V našem studiu bo gostja Tatjana Fink iz Ljubhospica v Ljubljani.
VEČ ...|8. 5. 2018
Vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink
Tokrat smo se posvetili paliativni oskrbi. Gre za oskrbo oseb, ki imajo kronično neozdravljivo bolezen in jim njihove življenjske funkcije hitro pešajo. Svojcev, ki bi zanje skrbeli, nimajo na razpolago, v bolnišnicah marsikje oddelkov zanje ni, zato je edina pot hiša Hospic. V našem studiu bo gostja Tatjana Fink iz Ljubhospica v Ljubljani.

Tanja Dominko

paliativna oskrba

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|31. 3. 2025
Nova publikacija o velikonočnih običajih

Na pobudo Turističnega društva Lipa Kanalska dolina in s podporo Dežele Furlanije-Julijske krajine je nastala nova publikacija o velikonočnih navadah v Kanalski dolini. Pripravili so jo, da bi tako turistom približali krajevne navade, domačine, še posebej mlade pa spodbudili k ohranjanju. Župnik koordinator Pastoralnega sodelovanja Trbiž Giuseppe Marano je ob predstavitvi še posebej opozoril na krščanski izvor običajev, ki so globoko ukoreninjeni v veri in krajevnih jezikih - v slovenščini in nemščini, ki ju je treba negovati. Kustosinja Etnografskega muzeja Beneške palače Lara Magri pa je opozorila na narodopisne posebnosti. Velikonočni običaji v Kanalski dolini so podobni tistim v sosednjih krajih Avstrije in Slovenije ter odražajo večstoletno skupno pripadnost Kanalske doline dvojezični avstrijski Koroški in Avstro-Ogrski. Petnajstdnevnik Dom izraža upanje, da bodo publikacijo pripravili tudi v nemški in slovenski različici, saj sta jezika del opisanih običajev.

Nova publikacija o velikonočnih običajih

Na pobudo Turističnega društva Lipa Kanalska dolina in s podporo Dežele Furlanije-Julijske krajine je nastala nova publikacija o velikonočnih navadah v Kanalski dolini. Pripravili so jo, da bi tako turistom približali krajevne navade, domačine, še posebej mlade pa spodbudili k ohranjanju. Župnik koordinator Pastoralnega sodelovanja Trbiž Giuseppe Marano je ob predstavitvi še posebej opozoril na krščanski izvor običajev, ki so globoko ukoreninjeni v veri in krajevnih jezikih - v slovenščini in nemščini, ki ju je treba negovati. Kustosinja Etnografskega muzeja Beneške palače Lara Magri pa je opozorila na narodopisne posebnosti. Velikonočni običaji v Kanalski dolini so podobni tistim v sosednjih krajih Avstrije in Slovenije ter odražajo večstoletno skupno pripadnost Kanalske doline dvojezični avstrijski Koroški in Avstro-Ogrski. Petnajstdnevnik Dom izraža upanje, da bodo publikacijo pripravili tudi v nemški in slovenski različici, saj sta jezika del opisanih običajev.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Globine

VEČ ...|11. 3. 2025
Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Doživetja narave

VEČ ...|28. 3. 2025
Peš po Evropi - z Jakobom Kendo najprej na sever

V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s  pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.

Peš po Evropi - z Jakobom Kendo najprej na sever

V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s  pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.

Blaž Lesnik

pohodništvohojaEvropapešpotseverseverozahod

Program zadnjega tedna

VEČ ...|31. 3. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 31. marec 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 31. marec 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Za življenje

VEČ ...|29. 3. 2025
Marko Juhant: Življenje v dvoje

Marko Juhant, specialni pedagog, avtor številnih zelo branih in odmevnih knjig ter predavanj je bil sogovornik zadnje marčevske oddaje. Ne videvamo ga več tako pogosto v medijih in na drugih javnih nastopih, saj je svojo redno poklicno pot sklenil, z vstopom v pokoj pa se bolj posvetil družini ter številnim hobijem, ki jih ima. Bogate izkušnje na področjih vzgoje in medsebojnega sobivanja podeli le vsake toliko. Seveda pa je njegovo znanje dostopno in vedno na voljo v številnih publikacijah ter ostalih medijskih objavah. 

Marko Juhant: Življenje v dvoje

Marko Juhant, specialni pedagog, avtor številnih zelo branih in odmevnih knjig ter predavanj je bil sogovornik zadnje marčevske oddaje. Ne videvamo ga več tako pogosto v medijih in na drugih javnih nastopih, saj je svojo redno poklicno pot sklenil, z vstopom v pokoj pa se bolj posvetil družini ter številnim hobijem, ki jih ima. Bogate izkušnje na področjih vzgoje in medsebojnega sobivanja podeli le vsake toliko. Seveda pa je njegovo znanje dostopno in vedno na voljo v številnih publikacijah ter ostalih medijskih objavah. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostpogovorodnosimladi

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|31. 3. 2025
Plamen ples

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci letos obeležujejo 77 let organiziranega delovanja in ob tej priložnosti smo v oddaji o ljudski glasbi govorili skupini, začetkih, delovanju, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Plemen ples

Plamen ples

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci letos obeležujejo 77 let organiziranega delovanja in ob tej priložnosti smo v oddaji o ljudski glasbi govorili skupini, začetkih, delovanju, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Plemen ples

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|31. 3. 2025
Narodnozabavne glasbene želje

Tudi v letošnjem letu vsak zadnji ponedeljek poslušamo vaše narodnozabavne glasbene želje. 

Narodnozabavne glasbene želje

Tudi v letošnjem letu vsak zadnji ponedeljek poslušamo vaše narodnozabavne glasbene želje. 

Matjaž Merljak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|31. 3. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 31. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 31. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|31. 3. 2025
Nova publikacija o velikonočnih običajih

Na pobudo Turističnega društva Lipa Kanalska dolina in s podporo Dežele Furlanije-Julijske krajine je nastala nova publikacija o velikonočnih navadah v Kanalski dolini. Pripravili so jo, da bi tako turistom približali krajevne navade, domačine, še posebej mlade pa spodbudili k ohranjanju. Župnik koordinator Pastoralnega sodelovanja Trbiž Giuseppe Marano je ob predstavitvi še posebej opozoril na krščanski izvor običajev, ki so globoko ukoreninjeni v veri in krajevnih jezikih - v slovenščini in nemščini, ki ju je treba negovati. Kustosinja Etnografskega muzeja Beneške palače Lara Magri pa je opozorila na narodopisne posebnosti. Velikonočni običaji v Kanalski dolini so podobni tistim v sosednjih krajih Avstrije in Slovenije ter odražajo večstoletno skupno pripadnost Kanalske doline dvojezični avstrijski Koroški in Avstro-Ogrski. Petnajstdnevnik Dom izraža upanje, da bodo publikacijo pripravili tudi v nemški in slovenski različici, saj sta jezika del opisanih običajev.

Nova publikacija o velikonočnih običajih

Na pobudo Turističnega društva Lipa Kanalska dolina in s podporo Dežele Furlanije-Julijske krajine je nastala nova publikacija o velikonočnih navadah v Kanalski dolini. Pripravili so jo, da bi tako turistom približali krajevne navade, domačine, še posebej mlade pa spodbudili k ohranjanju. Župnik koordinator Pastoralnega sodelovanja Trbiž Giuseppe Marano je ob predstavitvi še posebej opozoril na krščanski izvor običajev, ki so globoko ukoreninjeni v veri in krajevnih jezikih - v slovenščini in nemščini, ki ju je treba negovati. Kustosinja Etnografskega muzeja Beneške palače Lara Magri pa je opozorila na narodopisne posebnosti. Velikonočni običaji v Kanalski dolini so podobni tistim v sosednjih krajih Avstrije in Slovenije ter odražajo večstoletno skupno pripadnost Kanalske doline dvojezični avstrijski Koroški in Avstro-Ogrski. Petnajstdnevnik Dom izraža upanje, da bodo publikacijo pripravili tudi v nemški in slovenski različici, saj sta jezika del opisanih običajev.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura